Na steni stare trške hiše Pri Tribuč v srcu mozirskega trškega jedra, kjer preteklost srečuje sedanjost, zdaj sije moj unikatni mozaik, ki pripoveduje zgodbo o uničenju in ustvarjanju. Ta trajna umetnost je nastala iz prodnikov, ki sta jih Savinja in manjša Ljubija v uničujočih poplavah nanesli, ko sta povzročila grozovito škodo v naši dolini. Namesto, da bi kamni ostali zgolj opomin na težke čase, sem jih s skrbno roko in veliko ljubezni preobrazila v nekaj lepega – sporočilo upanja in ponovne rasti.
Mozaik, na katerem sem delala več mesecev, krasi pročelje hiše, ki je nekoč gostila trgovino in živahno gostilno, danes pa je dom butične pekarne mladega, podjetnega para. Sestav vključuje tri buče, ki simbolizirajo zgodovinsko ime hiše in njen pomen v skupnosti. Prodnike sem zbirala ob Savinji in Ljubiji, vsak kamen pa nosi svoj osebni pečat, vtis preteklih dogodkov in moči narave.
Hiša Pri Tribuč je več kot le stavba – je spomin na čase, ko so se tukaj srečevali ljudje, izmenjevali zgodbe in ustvarjali zgodovino. Zdaj pa njen zid, prekrit z mozaikom iz prodnikov z motivom drevesa, rečne struge in buč, simbolizira novo poglavje: kako lahko iz razbitin preteklosti ustvarimo lepoto in trajno dediščino za prihodnje generacije.
